Predstavitev knjige Socialna država in revščina ZARADI BOLEZNI ODPADE
80. Vanekov večer
Razgovor bo vodila dr. Etelka Korpič-Horvat.
Kratka vsebina
V Ustavi Republike Slovenije je določba, po kateri je Slovenija pravna in socialna država. Pobuda za izdajo te monografije je vzniknila iz spoznanja, da je v Sloveniji senzibilnost za pomanjkljivo upoštevanje načel socialne države precej manjša kot senzibilnost za kršitve načel pravne države. Majhna senzibilnost za neupoštevanje načel socialne države se med drugim kaže v dopuščanju revščine in socialne izključenosti ali, kot pravi avtor enega od prispevkov v monografiji, kaže se v obravnavanju revščine kot smole posameznika. In kaže se tudi v ustavnosodnih zadevah. Avtorice in avtorji prispevkov v monografiji poudarjajo, da je revščina večplasten in kompleksen socialni problem. Ne glede na razlike med državami in družbami velja, da revščina vedno prizadene dostojanstvo človeka. Avtorice in avtorji posameznih prispevkov v monografiji podajajo analizo stanja in predlagajo možne rešitve za različne probleme, ki so posledica revščine in družbene izključenosti. Gre za iskanje sistemske rešitve za zmanjšanje revščine v Sloveniji. Skratka, obravnava pravnih vidikov socialne države, sistemsko tematiziranje revščine, zmanjšanje revščine kot izziv za socialno politiko in ozaveščanje o revščini v Sloveniji, o čemer govorijo avtorji prispevkov v tej monografiji, so teme, ki predstavljajo teoretično in empirično podlago za uveljavljanje načel socialne države in ustavnih socialnih pravic.
Dr. Etelka Korpič-Horvat
Eden od temeljnih problemov današnjega sveta je revščina. OZN je v Agendi OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 napovedala, da se bo uresničil cilj odpraviti vse oblike revščine do leta 2030. Žal je morala uresničitev tega cilja podaljšati, saj se predvsem zaradi vojn, podnebnih razmer in drugih činiteljev revščina povečuje. Danes je na svetu še 735 milijonov ljudi lačnih. Revščina je povezana s kršitvami človekovih pravic in najbolj prizadene človekovo dostojanstvo. Zato bi morale vse države najti sistemske rešitve, da bi glede na pravni red, gospodarski in družbeni razvoj odpravile revščino. Slovenija sicer sodi med države z manjšim deležem revnih, vendar kljub temu pod pragom revščine živi 251 000 prebivalcev in njihovo število se povečuje. Dobrodelne organizacije s svojimi zmožnostmi in pooblastili ne morejo odpraviti tega problema. Gre za obveznost države, da s sistemskimi ukrepi odpravi revščino.
Dr. Darja Senčur Peček
Nestandardne oblike dela, prekarnost in revščina so med seboj povezani pojavi. Delavci v nestandardnih oblikah dela (še posebej navidezni samozaposleni in drugi prikriti delavci, pa tudi agencijski delavci, delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom in za določen čas) so tudi v Sloveniji bolj izpostavljeni tveganju prekarnosti kot delavci v standardni zaposlitvi. Med delavci v prekarnih oblikah dela je tudi višja stopnja revščine. Preprečevanje in odpravljanje prekarnega dela torej pomeni odpravljanje enega od dejavnikov tveganja revščine (tudi) v Sloveniji.
Dr. Vesna Leskošek
Razumevanje socialne države se spreminja, pojavljajo se novi, upravljavski koncepti kot je investicijska država ali pa aktivacijske politike, ki predpostavljajo, da lahko vključitev v trg dela reši vse socialne probleme, in da mora posameznik ali posameznica sprejeti več odgovornosti za svoj družbeni in ekonomski položaj. Takšne politike poglabljajo in razširjajo revščino, saj jo napačno razumejo. Ker država odstopa od odpravljanja revščine (zadnji primer je uvedba digitalne kartice za prejemnike denarnih pomoči), so revni vedno bolj prepuščeni sami sebi, osebnim omrežjem in dobrodelnosti. V zadnjih letih se najhitreje širi prehranska dobrodelnost, ki sicer olajša trenutno lakoto, na dolgi rok pa poglablja težavo.
Revščino je potrebno odpravljati pri izvoru, ta pa je strukturen in ne oseben.
Dr. Srečo Dragoš
Glavni problemi z obstoječim sistemom socialnih pravic so: sistem socialnih pravic je preveč razdrobljen, nepregleden in na prenizki ravni, ni brezpogojen, ne rešuje niti obsega niti globine niti dolgotrajnosti revščine (jih zgolj blaži), sistem je izrazito nestabilen (odvisen od političnega voluntarizma), hkrati pa nikoli ne dosega vseh upravičencev.
Najboljši, najlažji in najhitrejši ukrep za odpravo naštetih slabosti socialne države je univerzalni temeljni dohodek (UTD). Njegova uvedba bi imela številne prednosti na različnih področjih, med njimi pa je tudi dejstvo, da bi UTD bil finančno izvedljiv tudi ob sedanjih fiskalnih pogojih (saj ne zahteva uvajanja novih davkov niti povišanja obstoječih).
